Kdo bo podedoval milijarde po smrti Giorgia Armanija

Posel Marko Rabuza 4. septembra, 2025 18.03
featured image

Giorgio Armani je že pred slabimi desetimi leti pripravil načrt za dedovanja njegovega imperija.

4. septembra, 2025 18.03

V 92. letu starosti je umrl svetovno znani italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani. Italijan je pustil globok pečat v modni industriji in je kljub številnim prevzemom v panogi ter združevanju konglomeratov uspelo podjetje obdržati v svojih rokah.

Njegovo premoženje je Forbes v zadnjem merjenju ocenil na 11,3 milijarde dolarjev, kar ga uvršča na 177. mesto na svetu. Njegova pot v modni industriji se je začela po tem, ko je zapustil medicinsko fakulteto in odšel v vojsko, nato pa je začel delati kot opremljevalec izložb v milanski veleblagovnici La Rinascente.

Sledilo je oblikovanje oblačil za Nina Cerrutija, sredi sedemdesetih pa je skupaj s partnerjem Sergiom Galeottijem oblikoval svojo linijo. Preboj se je začel z garderobo za filmskega igralca Richarda Gera v filmski uspešnici American Gigolo leta 1980.

Od takrat se je razširil na področje dodatkov, parfumov, ličil in športnih oblačil ter notranjega oblikovanja, nepremičnin, restavracij in hotelov, od leta 2008 pa je tudi lastnik košarkarskega kluba Olimpia Milano.

Lansko leto je podjetje končalo z 2,3 milijarde evrov prihodkov in 398 milijonov evrov EBITDA. Prihodki so bili na letni ravni nižji za pet odstotkov, EBITDA pa za 24 odstotkov.

Leta 2016 pripravil dokument o dedovanju

Slabo desetletje pred smrtjo je Armani pripravil tudi dokument, kako se bo delilo njegovo premoženje. Armani namreč ni imel otrok, ki bi jim zapustil podjetje, zato so dolga leta v javnosti krožila številna ugibanja.

Leta 2016 je nato pripravil dokument, ki ga je pred dvema letoma pridobil Reuters. Prvi del se nanaša na upravljanje podjetja za njegove naslednike, drugi pa se posveča vprašanju o ohranjanju delovnih mest.

V prvem dokumentu je zapisano, kako naj dediči pristopijo k morebitni kotaciji podjetja na borzi – vendar šele pet let po njegovi smrti – ter kako naj ravnajo v primeru prevzemov in združitev.

Kar zadeva sam videz blagovne znamke Armani, dokument zavezuje k “iskanju čistega, sodobnega, elegantnega in nevsiljivega sloga z veliko pozornosti do detajlov in uporabnosti”.

Kdo so dediči?

Kot piše Reuters, bodo Armanijevi dediči njegova sestra Rosanna in še trije drugi sorodniki (nečakinji Silvana in Roberta ter nečaka Andrea Camerano), ki delajo v podjetju, dolgoletni sodelavec Pantaleo DellOrco ter dobrodelna fundacija.

Statuti delijo delniški kapital podjetja v šest kategorij z različnimi glasovalnimi pravicami in pooblastili, pri čemer so bili statuti dopolnjeni z možnostjo izdaje delnic brez glasovalnih pravic.

Pogled v prodajalno luksuzne modne znamke Armani
Lani je podjetje končalo z 2,3 milijarde evrov prihodkov (Foto: PROFIMEDIA)

Podobna ureditev kot pri Rolexu

Armani je leta 2016 ustanovil tudi fundacijo, ki ima le simbolični delež v podjetju, vendar je po statutu predvideno, da bo odigrala ključno vlogo pri ohranjanju posla, ki ga je začel s partnerjem Sergiom Galeottijem, še preden je po njegovi smrti leta 1985 podjetje vodil sam, dodaja Reuters.

Namen fundacije je vlaganje v dobrodelne projekte ter ohranjanje Armanijevega vpliva na skupino.

Statut fundacije, ki ga je prav tako pridobil Reuters, predvideva, da mora fundacija upravljati svoj delež z namenom ustvarjanja vrednosti, ohranjanja zaposlitev in spoštovanja vrednot podjetja.

Ureditev naj bi nekoliko spominjala na model, ki ga je uveljavil ustanovitelj Rolexa Hans Wilsdorf, ko je leta 1960 zapustil podjetje fundaciji, ki še danes obvladuje to prestižno urarsko znamko.

Armani je vedno zagovarjal neodvisnost svojega podjetja in zavračal idejo o združitvah, predvsem s francoskimi skupinami, ki so prevzele italijanske znamke, kot je Gucci, zdaj v lasti Keringa.

Statuti podjetja vključujejo tudi zavezo k “previdnemu pristopu k prevzemom, ki so usmerjeni izključno v pridobivanje znanj, ki jih podjetje nima – bodisi z vidika trga, izdelkov ali prodajnih kanalov”.

Predvidena je tudi razdelitev polovico čistega dobička med delničarje.

Vsaka morebitna uvrstitev delnic na borzo zahteva pozitivni glas večine direktorjev, in to “šele po preteku petih let od začetka veljavnosti teh dokumentov”.